Ljubljene smo

Pesem od Bryana Adamsa: Have you ever really loved a woman, že dolgo nosim v sebi, ker je tako čutna in razumevajoča do žensk... Kar ne morem se načuditi, kako so lahko moški v resnici čustveni, le vsak ne zna izraziti tega, tako kot ta stari mojster:

“To really love a woman

To understand her

You gotta know her deep inside

Hear every thought

See every dream

And give her wings

When she wants to fly

Then when you find

Yourself layin' helpless in her arms

You know you really love a woman...”

Pa vendar vsak izrazi to na svoj način. 

Marsikaj ni popolno, ampak: vsako jutro prejmem topel možev pozdrav, dotik, poljub. Izpovem mu, kar sem v zadnjem času razmišljala. Včasih pomislim, če sem koga užalila, če me je kdo narobe razumel. V resnici imam rada ljudi okoli sebe in nobenemu ne želim slabega. Le včasih se zmotim. Pomislim tudi na vse ostale v moji okolici, ki mogoče čutijo podobno, pa tega sploh ne vem.

Deliva si svoje misli, skrbi, načrte…

Moj dragi se potrudi zame; on me hoče razumeti, me upoštevati. Ni popoln, a naši družini je. Že odkar sva se spoznala, čutim, da bi vse naredil zame. Čeprav hoče včasih njegova moškost to prikrivati.

Ob odkrivanju svojih globin lahko opazimo, da vsi iščemo srečo in zadovoljstvo na drugačen način, pa vendar - smo si v nečem zelo podobni... Se učimo; rastemo in padamo. In iščemo ljubezen. Sanjamo in hočemo poleteti!

In, ko ne moremo drugače, objamemo svojega ljubega in tam spustimo par solz, ki so se nabrale; mogoče kar tako, ker je bilo pač toliko vsega v kratkem… takrat niso pomembne besede, pomembno je njegovo razumevanje, toplina in ljubezen. Eden drugemu - kot eno. 💕

... And when when you find

Yourself layin' helpless in her arms

You know you really love a woman ...

Neverjetno! Moški vendar nas nekako razumejo… in nas ljubijo! 💖

🤍 Vabljene ste, da tukaj izrazite kaj lepega o svoji ljubezni. Lahko tudi kakšen nasvet, ali lepo misel, modrost… Piši. 🤍