Bog je najbolj srečen, ko močno verjamem v Njegovo ljubezen in ko sem posledično nadvse srečna tudi sama.

Pišem v prvi osebi, a kar pišem, velja množično.

Tam je bil mir in hrana, ki jo potrebuje. 

Po preplezani visoki gori, sem ga končno dosegla. Prečkala sem nevarne poti, ognjena jezera, strme, trnjeve poti, temačne in nepregledne predele. Res, izgubila bi se že zdavnaj, če me v vsem tem ne bi vodila Luč.

Vsa bleščeča je kraljeva hči v notranjem prostoru,

iz zlatih pletenin je njena obleka.

V pisanih oblačilih jo vodijo h kralju,

za njo so device, njene družice,

pripeljane so k tebi.