Svatbena pesem

Moje polno življenje...

Jezus mi je vzel srce. Dovolila sem mu. Večkrat me je vprašal, če si želim. Vedno sem pritrdila. Vsak dan imam to možnost: potrditi, ali zavrniti Božje milosti. Čustva, ki me vežejo na Jezusa, mi pomagajo vztrajati. Vendar je včasih tudi težko. Ko berem Božjo besedo, čutim, da so res Duh in Življenje. Te črke iz Svetega pisma postanejo žive in preplavijo vse moje telo. Hrepenim do solz. Tukaj je, pa vendar ga ne vidim. Da bi ga čimbolj začutila in nasitila svojo dušo, se dotikam teh strani svete Besede.

Blizu je. Celo v meni, tega se zavedam. Vendar čutim, da mora biti več, kot to. Čutim, da je tam nekje… Dom, po katerem tako hrepenim. Njegova obljuba...

Tudi On se zaveda te moje sladke bolečine. A kako ljubi šele On, ki je Ljubezen. Kako šele On hrepeni! Po svoji nevesti… A Njegova nevesta ne morem biti sama. Lahko sem samo, če živim iz Njegovi ljubezni in to je ljubiti vse ljudi in jih približat Njemu. Jim pomagati, da bi mu odprli svoje srce.

Oba z Bogom veva, kaj pomeni ta ljubezen. Kako nenavadno življenje je po tej Ljubezni, celo nadnaravno.

A On računa name. Zato sem tukaj. In ljubim ga, zato se mu dam na razpolago.

To je moje življenje, z Njim v središču. In povem mu, da lahko računa name.

Da ljudem povem, da »zase, vase, nase« ni prava pot. Prava pot je “iz Ljubezni, z Ljubeznijo in v Ljubezni.”

Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu. Amen.

Ko sem razmišljala o tem, mi je potrdil.

»V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor?« Jn 14,2

In sledi:

Psalm 45: Kraljevska svatbena pesem

Srce mi prekipeva od dobre besede,

s svojo pesmijo se obračam h kralju,

moj jezik je pisalo hitrega pisca.

Lep, najlepši si med človeškimi sinovi,

s tvojih ustnic lije milina,

zato te je Bog blagoslovil na veke.

Opaši si svoj meč okoli ledij, o junak,

svoje veličastvo in svoj sijaj.

To je tvoj sijaj, uspevaj.

Jezdi za resnico in milino pravičnosti, strašnih del naj te uči tvoja desnica.

Tvoje puščice so ostre; ljudstva padejo pod tebe,

tisti, ki so v srcu sovražniki kralja.

Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke,

žezlo pravičnosti je žezlo tvojega kraljestva.

Ljubil si pravičnost in sovražil krivičnost,

zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil

z oljem veselja bolj kakor tvoje vrstnike.

Mira in aloja, kasija so vsa tvoja oblačila,

iz slonokoščenih palač te razveseljujejo strune.

Kraljevske hčere so med tvojimi dragimi,

na tvoji desnici stoji družica z zlatom iz Ofírja.

Poslušaj, hči, glej, nagni svoje uho,

pozabi na svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Če kralj hrepeni po tvoji lepoti,

on je vendar tvoj gospod, se mu pokloni.

Tirska hči je tam z darilom,

tvoj obraz milujejo bogati iz ljudstva.

Vsa bleščeča je kraljeva hči v notranjem prostoru,

iz zlatih pletenin je njena obleka.

V pisanih oblačilih jo vodijo h kralju,

za njo so device, njene družice,

pripeljane so k tebi.