Pri vodnjaku

Srečala sem ga, kot Samarjanka ob vodnjaku (Jezus in Samarjanka- Jn 4,1-30). Zanimivo, da so se včasih ob vodnjakih srečevali zaljubljenci…

Poznal je mojo zgodbo, a me ni obsojal. Poznal je vsak kotiček mojega srca, a me je kljub temu vzljubil.

Ponudil mi je rešitev – živo vodo!

/Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir žive vode, ki teče v večno življenje./ Jn 4,14

In rekla sem: Gospod, daj mi te vode.

Res, odžejal in nasitil je mojo žensko dušo. Zdaj se drugače počutim v svoji koži: sem bolj vesela, sočutna, nežna in lepa. Zdaj tudi vem, da sem vedno bila in bom ljubljena! Zato je moj obraz večkrat nasmejan, saj sem na življenje pogledala iz drugega zornega kota.

In prav zdaj čaka tudi tebe… saj veš, tam pri vodnjaku. Da ti ponudi to, kar že od nekdaj iščeš.

“Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.“ (Jn 14,6)

Next
Next

O svetlobi in temi