10 Božjih zapovedi

Kako lahko konkretno živimo po Božjih zapovedih? So zapovedi zoprne omejitve, ali je njihov namen nekaj čisto drugega - so naša varnostna ograja?

Običajno lahko precej hitro ugotovimo, katera hrana nam dobro dene, katera pa nam škodi; nas napihuje, nam jemlje energijo, povzroča alergije… 

Če ne poslušamo svojega telesa, se pokažejo negativne posledice.

A ne potrebuje pozornost le naše telo. Z dušo se godi enako. Ta »nezdrava hrana« za dušo so grehi; le ti pomenijo kršenje Božjih zapovedi. Komu škodiš, če ne spoštuješ Božjih zapovedi? Najprej sebi. Seveda pa nam dušo otežujejo tudi pretirane skrbi.

Vse to se torej nalaga in nalaga na naših dušah. Odrešenik pa je edini, ki nas lahko ozdravi vseh naših slabosti. To se najintenzivneje dogaja pri sv. zakramentih. A Božje milosti moramo pospremiti tudi s svojim trudom k boljšemu življenju.

Razlago desetih Božjih zapovedi dobiš tudi npr. tukaj. Jaz pa ti ponujam tudi svojo.

1. Božja zapoved: VERUJ V ENEGA BOGA

V ENEGA Boga torej.

Ko je Bog v tvojem življenju na prvem mestu in hrepeniš po Njemu, po Njegovi bližini, On odgovori na to.

Čeprav je že to, da lahko tako čutiš, Božji dar.

Vsak dan odgovarja na tvoja neskončna vprašanja. In svojega edinega Boga prepoznavaš v svojih bližnjih in stvarstvu. V njih se razkriva Božja ljubezen. Tvoje srce velikokrat prekipeva od hvaležnosti. Zaupaš tudi v stiskah in skrbeh, ki ti jih On pomaga razrešiti. Veš, da je vse v Njegovih rokah in, da je Njegov dar vse, kar imaš. V tvojem malem srcu vzklije seme raja.

(K takemu odnosu strmimo, ne zgodi se kar čez noč.)

NE IŠČEŠ ALTERNATIVE. Naš Bog je tvoj osebni Bog. Je eden in edini, Stvarnik vsega, kar je!

Ne potrebuješ več lažnih ponudnikov sreče. Veruj v enega Boga.

2.: NE SKRUNI BOŽJEGA IMENA

Božje ime je sveto. Bog je nad vsem. On je Tisti, ki nam daje dih življenja. Ni ga bitja, ki bi bilo vredno večjega spoštovanja, kot ravno troedini Bog.

Ko kličeš nase Njegovo ime, to zate pomeni blagoslov, varstvo, milosti, polnost življenja…

Zato je zares pomembno, da spoštujemo Božje ime, kot Boga samega.

Ne samo preklinjanje, ampak tudi malomarno izgovarjanje tega svetega imena je greh.

V spoštovanju Boga pa moramo zelo resno vzeti tudi obljube, ki smo mu jih dali.

3.: POSVEČUJ GOSPODOV DAN

Uf, to pa je kar pereča problematika. Poglejmo, kaj pravi Sveto pismo: 

»Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je GOSPOD blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.« Mz 20, 8-11

Sobotni dan, kar je zdaj nedelja, je Bog sam posvetil in ga namenil počitku. On, ki je naš Stvarnik je počival. In mi, delo Njegovih rok rabimo počitek in čas, ki ga lahko v večji meri namenimo Bogu (vsaj obisk sv. maše) in družini.

Ko rečemo, da nam je nekaj sveto, to vzamemo zelo, zelo zares. In karkoli je sveto, je sveto po Božji zaslugi. Vse pa, kar je Bog posvetil… se razume, bi morali vzeti zelo resno. Tako, kot Gospodov dan!

V Svetem pismo lahko opazimo nemalo Jezusovih pripomb ljudem, ki so bili pretirano striktni glede zapovedi. Bog namreč razume, kdaj je delo neodložljivo. Sami pa to nujnost situacije skrbno presojajmo po svoji vesti.

4.: SPOŠTUJ OČETA IN MATER, DA BOŠ DOLGO ŽIVEL IN TI BO DOBRO NA ZEMLJI

V današnjem času, ko se življenje premalo ceni in se tako enostavno prekine nosečnost, se lahko še toliko bolj zavedamo, kašno srečo imamo, da sploh živimo.

Starša sta nam na prav poseben način najbližje. V krvnem sorodstvu smo. Še več! Mama, ki nas je rodila, je za nas prelila kri. Starša sta po Božjem načrtu sprejela naše življenje; sprejela sta nas v svoje naročje, v svoje življenje, v svoj dom.

Z veliko odgovornostjo sta nas vzgajala in pri tem sprejemala tudi zmage in poraze, vzpone in padce. Soočiti sta se morala z otrokom, kakršen jima je pač bil dan. V svoji medsebojni različnosti je to včasih težko. Ampak upala sta se podati na pot starševstva, ne vede, kaj ju čaka.

Lahko bi še nadaljevala, a življenjskih zgodb in njihovih raznolikosti ni konca.

Glavno pa je to: roditeljev se ne da zamenjati, zato tudi niso primerljivi s komerkoli. V tako osebnem odnosu se lahko zgodijo tudi rane, a prav tako globoka zaupnost. Velikokrat pa so prav rane tako globoke, da težko odpustimo in tu rabimo pomoč Odrešenika.

(Seveda gre tudi rejnikom prav tako izkazati spoštovanje.)

Zato: spoštuj očeta in mater. To je tako pomembno, da nam Bog ob tem daje zagotovilo za dobro življenje.

Spoštuj, kljub vsemu in zaradi vsega.

NE UBIJAJ

Kakšno je naše stališče? Kako spoštujemo življenje?

Pomeni umor samo neposredno nekoga ubiti in s tem zagrešiti proti zakonu kaznivo dejanje? 

(Pri čemer se izključuje zakonita obramba oseb in družbe.)

Marsikdo bo rekel: Ne ubijam. A zagovarja splave in evtanazije, celo samomore ali obsoja velike družine. 

Vsaka odrasla oseba v demokratični ureditvi ima določen vpliv tudi na zakone in se mora boriti za vrednote, ki spoštujejo življenje celovito, od spočetja do smrti.

Kdor zagovarja tistega, ki sprejema zakone, ki so v nasprotju s človeškim življenjem, dostojanstvom in Božjim zakonom, ni sam nič boljši. Kvečjemu spodbuja, da se ta greh v družbo sprejema, kot nekaj dobrega, človeku prijaznega.

Poglejmo resnici v oči.

Nismo si sami podarili življenja. Resda obstajajo umetne oploditve, vendar so še te pogosto neuspešne. Ker na koncu je VEDNO Bog tisti, ki človeku vdihne življenje.

In samo On, ki daje življenje, samo njemu je dovoljeno življenje tudi odvzeti.

Samo, če spoštujemo življenje bližnjega (tudi še nerojenega ali ubogega), bomo lahko v polnosti živeli tudi sami.

6.: NE NEČISTUJ

Človeško telo… tempelj Svetega Duha.

Nečistovanje pa je oskrunjanje tega Božjega templja in svojega telesa. Večina verjetno niti ne pomisli, da s tem dela greh neposredno proti samemu sebi.

Bog je človeka naredil po svoji podobi; kot moža in ženo ju je naredil, ju blagoslovil in jima s tem dal rodovitnost. Naravno nam je, da se podarjamo en drugemu.

Samozadovoljevanje, prešuštvo, pornografija, prostitucija, posilstvo in homoseksualna dejanja; vse to pa je sprevrženo in grešno. Zmotno in egoistično je iskanje hitrih užitkov, ki nas dolgoročno zasužnjijo, oddaljijo od Boga in nas tako onesrečujejo.

Vendar tudi ta, ki se tako prepušča spolnim strastem, more biti ozdravljen z Božjo pomočjo. Nihče namreč ne bo z grehom zapolnil svoje notranje praznine, ampak nasprotno.

Bog lahko ozdravi vsakega in mu da moč, da zaživi na novo v čistosti in svobodi.

Ne dvomi: s Kristusovo močjo je vse mogoče.

Za zdaj sem ostala pri opisu prvih. Seveda pa v naslednjih dneh (oz. po navdihu) pridejo na vrsto še vse ostale:

7.: Ne kradi

8.: Ne pričaj po krivem

9.: Ne želi svojega bližnjega žene

10.: Ne želi svojega bližnjega blaga

Preberi še: Osvobajanje - grehi.

---

Tukaj je vabilo zate!

Ta spletna stran se neprenehoma dopolnjuje in pri tem lahko SODELUJEŠ TUDI TI.

Vabim te, da mi zaupaš svoja vprašanja, pomisleke, ali pa odgovore.

Imaš kakšno zgodbo, ki bi jo želel deliti z bralci? PIŠI MI.