Ne boj se!
Ko se vse umiri… mi v tišini spregovori: “Veš, da sem jaz tvoj Bog?” Odgovorim: “Ja, Jezus, vem.” In odvrne: “Mi boš zdaj zaupala?”
Prepoznala sem ta glas v sebi. Bil je mlad, moški glas. Zelo nežen, topel, prijazen glas - glas Jezusa Kristusa. Občutek sem imela, da sem celo življenje čakala na ta glas, tako prijetno ga je bilo poslušati. Večkrat me nagovarja, ampak tako izrazito, sem ga čutila samo takrat. To je bilo dne, preden sem se podala v boj, da spoznam resnico.
Spoznala sem, da pot kristjana pravzaprav ni vedno lahka. Dolgo nisem hotela verjeti, da obstaja tudi temna plat (več o tem v blogu Duhovni boj). Mislila, sem, da se bom lahko vedno skrivala v Božjem objemu. Saj se bom, ampak ne še…. 😉
Zdaj, na tem svetu pa se je za dobro treba boriti. In za ljubezen se je vredno boriti!
Pridejo tudi temni oblaki. Najprej se jih ustrašiš, lahko te zaobjame groza, ampak kakor hitro se jih privadiš, se že razkropijo. Bog ti pomaga in vliva poguma. Z glasom, polnim sočutja ti govori: Otrok moj…
Če čutiš, da ti pojenja volja, da bi sledila svojemu Stvarniku, če se ti pojavljajo dvomi in strah, moraš vedeti, da je na delu naš sovražnik. Ni se ti ga treba bati, dovolj je, da se ga zaveš, da se mu lahko postaviš po robu. Ne poslušaj hudiča, ampak poslušaj Boga, ki ti pravi: NE BOJ SE!
NE BOJ SE.
Ta stavek se v Svetem pismu ponovi 365x. Res, to ti Bog sporoča prav vsak dan; ne boj se, ker hoče, da se zaveš, da je On s tabo in tako ti hudi duh ne more nič. Bog ti daje svojih moči, da se lahko hudemu upiraš, le zavedati se moraš tega, in Mu zaupati. Da te razume, podpira in se veseli skupaj s tabo ob vsakem napredku. Ko padeš pa te ne obtožuje, pač pa ti pomaga, da čimprej vstaneš.
Na tej poti se moraš obrniti tudi na Cerkev, še posebej dobro je imeti rednega spovednika, ki mu lahko zaupaš. Prosi zanj Boga.
/Ne boj se in se ne plaši; kjerkoli boš hodil, bom s teboj, Gospod, tvoj Bog./Jo 1.9
Da bi v to vedno verjela, pomislim na otroka, ki je komaj shodil. Tolikokrat pade, preden stvar res obvlada, pa ga zaradi tega starši nikoli ne obtožujemo. Vemo, da, ko bo zrel za to, bo njegova hoja dosti bolj stabilna. Še vedno pa se bojo pojavljale buške, praske in jok. Torej, če jaz, kot mama, ob tem otroka razumem in sočustvujem z njim, koliko bolj bo z nami sočuten in usmiljen naš nebeški Oče.
/Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo./Mt 7,11
To je življenjsko potovanje. Na koncu si le želim, da bi lahko rekla, kot apostol Pavel:
/Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljen venec pravice, ki mi ga bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik./Tim 4,7