Podrobneje

Če bi se komurkoli zgodilo to, kar se je meni, bi prav tako veroval – in ljubil! O tem ni dvoma.

Moja spletna stran je Božja volja; Njegova želja. Čeprav sem »nepomembna oseba« in je bilo pred Božjim klicem moje teološko znanje na ravni osnovnošolca, Bog hoče, da delim z ljudmi svoje izkušnje in to, kar me je On naučil (v sklopu Rimokatoliške cerkve).

To mi je v veselje.

Prvič; vedno me je privlačilo nadnaravno in zato rada govorim o tej temi.

Drugič; preveč vsega je, da bi zadrževala zase.

In tretjič; želim pomagati. Opazujem svet okoli sebe, spoznavam ljudi in njihove zgodbe, raziskujem v kakšnem stanju je svet duhovno in kakšen pogled imajo ljudje na določene zadeve, problematike, vrednote… Spoznavam pa tudi, v čem iščejo svojo osebnostno rast.

Slednje me je prav »podžgalo«, da sem se začela poglabljati prav v to temo. Osebnostna rast brez Boga je zame kontradiktorna, a za mnoge ne. Človek lahko brez Boga zraste le do svojih; človeških meja. Torej letiš, dokler s svojo filozofijo ne začneš z glavo butati ob strop.

Da ne omenjam, da duhovno rasti brez Boga sploh ne moremo. Če ne sprejmemo Svetega Duha, ki nas bo vodil, koga potem bomo? Ostane samo še hudi duh. On pa nam ne daje rasti, temveč nazadovanje.

Od leta 2020 se intenzivno učim v »Božji šoli«. Jezus Kristus me je po 35 letih življenja brez cilja, vzel v svoje roke.

V tako stanje me je pripeljala razmeroma težka preteklost, a sem na svoji novi poti vse doživeto sprejela, kot dar. Brez svojih izkušenj, mislim, da ne bi bila sposobna, sprejeti milosti, ki mi jih je ponudil Gospod.

Spominjam se, da mi je vedno, ko je bilo hudo, Bog poslal pomoč. Tako sem najprej spoznala svojega moža. Moja starša ga najprej nista sprejela, zato se je takrat začel boj za to ljubezen. Kmalu sva se poročila, razne težave pa so se nadaljevale. Finančne in zdravstvene težave, neplodnost, anksioznost… vse to in še več je bilo znamenje, da gre nekaj v najinem življenju zelo narobe.

Bila sem oddaljena od Boga in imela nekaj napačnih odločitev na vesti. Bog me je klical, a vere nisem jemala dovolj resno. Vsaj malo pa sem še ohranila obhajanje svetih maš, zakramentov in iskrenih molitev, še posebej k Mariji. In prav Ona mi je izprosila najlepše… Ker Bog v vsem tem času ni NIKOLI obupal nad mano.

Jezus in otrok

Bog ne obupa nad nami.

Na vse, kar zdaj živim, pa me je pripravljal že precej zgodaj. Vedno sem bila za notranje odprta, že zgodaj sem v svojem srcu zaznala tisti plamen Božje ljubezni. V najstniških letih me je Bog že začel spoznavati s posebnimi darovi. Lahko povem, da je bila že moja intuicija vedno zelo izrazita.

Potem pa se je na vsakih nekaj let zgodil kakšen dogodek, ki me je spomnil na tisto skrito v meni. Do tega usodnega dne, ko sem šla k sv. spovedi na Brezje in mi je spovednik predlagal pobožnost prvih petkov. Sprejela sem; zakaj pa ne! In stvari so se začele prebujati in poglabljati. Lepo je bilo. Boga sem čutila bližje, vse se je začelo postavljati na svoje mesto, v mojem srcu je končno lahko zaživela prava Ljubezen.

Že po parih mesecih pa sem občutila še izrazitejše delovanje Svetega Duha.

Bil je 1. januar leta 2020. Pri sveti maši sem zbrano poslušala pridigo. Duhovnik je govoril o čudežu svete evharistije – primerjal ga je s čudežem Marijinega spočetja. Prav tako, kot je Bog prišel v Njeno telo, zdaj prihaja v sveto hostijo. To dejstvo in močno zavedanje, da je hostija, ki jo prejemamo pri svetem obhajilu pravzaprav sam Jezus Kristus, me je zadelo kot strela z jasnega. Noge sem imela čisto mehke, ko sem pri tej maši pristopila k sv. obhajilu.

Tako se je začela moja šola Življenja.

Marija pa mi je izprosila še več. Da je bila to res Njena priprošnja mi je povedal Jezus.

Bog se mi je začel razodevati. Predstavil se mi je; dal mi je dojemati pojma Stvarnik in Odrešenik. Razkrival je zastore Njegove ljubezni do mene, naučil me je o svojem usmiljenju.

Začela sva se pogovarjati. Spoznala sem ga kot očeta, kot otroka, prijatelja, brata… In kot Ženina. Pogovori z Njim so neverjetno prijetni, odkriti, iskreni, sladki in predvsem ljubeči. Z Jezusom se pogovarjam, z Njim se smejim, z Njim sem v vsakem trenutku.

Preprosto povedano; Bog je tako normalen! 😄 In je mlad, vesele narave ter preprost. Moj Gospod Jezus mi je povedal, da noče, da se ga bojim. Zakaj bi se ga, saj mi hoče samo dobro. Več o Njegovem prijateljstvu si lahko prebereš tukaj.

Vsa ta komunikacija mi je bila olajšana s pomočjo mnogih neprecenljivih Božjih darov. A vedeti je treba, da kolikor milosti prejmemo, toliko duhovnih bojev lahko pričakujemo. Hudič se boji Božje moči, tudi tiste, ki je podarjena človeku. Zato hoče človeka oddaljevati od Boga.

So pa bile nekatere milosti namenjene za določen čas; kolikor sem jih pač potrebovala. Zato hočem poudariti to, da kdor takih darov nima, še ne pomeni, da ne more komunicirati z Bogom! Molitev, Sveto pismo in zakramenti so na voljo vsem in so tudi sredstvo za povezovanje z Bogom. In On bo spregovoril vsakemu!

Moja zgodba pa se seveda nadaljuje vsak dan. Do zdaj se mi je zgodilo že celo morje tako izjemno močnih dogodkov na duhovnem področju. Vključno z novim rojstvom pri 36, ko sem vse skupaj dejansko začela razumevati in doživljati na novo. Zato sem pred Bogom še otrok. Za nazaj je bilo vse oproščeno, bolečine izbrisane in rane ozdravljene.

Bog je nežen, a včasih tako močno deluje, da joka ne morem več zadržati. Bog je tako ČUDOVIT!!!

»Gospod bo izpolnil načrt v moje dobro.

Gospod, tvoja dobrota traja na veke,

Ne zapusti dela svojih rok.«

(Ps 138,8)

In, če je še potrebno: BOG RES OBSTAJA!

Če bi se komurkoli zgodilo to, kar se je meni, bi prav tako veroval – in ljubil! O tem ni dvoma.

In On, naš Gospod daje (glede na svojo voljo) vsakemu toliko, kot je sposoben in želi sprejeti.

Če pa te še karkoli zanima, te vabim, da mi pišeš. Z veseljem bom poklepetala s tabo.

Previous
Previous

Zakaj Bog dopušča trpljenje?

Next
Next

Stopnička k Bogu: Sprejmi se