Reševalni čoln

Nevesta... 

Kristusova nevesta je Cerkev. Skrivnostno Kristusovo telo... mi vsi, ki nas povezuje in vodi Sveti Duh; mi, ki smo po Njem pobožanstveni.

To “nevesto” sem začela spoznavati po skrivnosti Božjega delovanja v naših življenjih. Večkrat sem namreč odkrila, da se nam, ki smo po Svetem Duhu povezani, celo dogajajo podobne stvari; konkretni dogodki.

Gre npr. za skupnost v Cerkvi, ki doživlja in se tudi zaveda velikega Božjega blagoslova – mislim, da je naša župnija odličen primer. Ko se je Božji blagoslov izlil na nas, smo postali vsej okolici kot magnet, ki vse privablja na pot Ljubezni.

In ne zadržuje se znotraj župnije. Opazujem tudi znamenja v dogodkih, pripetljajih z ljudmi, ki jih pogosteje srečujem. Koliko nekih naključji, ki to niso!

Še večje znamenje pa je naše razmišljanje in pozitivna naravnanost. Veselje, povezanost... Ljubezen med nami! To je On, Sveti Duh, ki nas povezuje! In hitro se širi, če se vsak dan znova odločamo Zanj – za Ljubezen.

To pomeni premagovati zlo - jezo, sovraštvo... greh.

Vsak dan in vsak trenutek znova se odpirati Ljubezni. To je resnično zdravilo za svet. Zdaj to ni samo vera, ampak je živi dokaz, ki ga gledamo!

Svet se, kot vidimo, potaplja, Bog pa v to poplavo pošilja čolničke, na katere lahko vstopi vsak, ki je odprt za Božji načrt - za pot Ljubezni.

Namreč, če vidimo, in čutimo, da življenje doživljamo na presenetljivo podoben način, če vsi, ki smo v čolnu; mi, Božja nevesta, prejemamo ta blagoslov, nas bo zlo obšlo.

Kot Izraelce, ki so potovali po suhem čez morje, zasledovalce pa je zajel morski val. Ali, kot Danijel in njegovi kolegi, ki so bili potisnjeni v gorečo ognjeno peč, pa jim ogenj ni mogel do živega, ker jim je bil poslan Božji angel.

Mdr 17,18,19 in Dan 3,19-30

“Tisti, ki nič niso verovali zaradi čarovnij,

so ob izgubi prvorojencev priznali, da je ljudstvo Božji sin.” Mdr 18,13

Ko si v čolnu, seveda lahko od blizu gledaš poplavo, voda te lahko tudi poškropi, vendar ne utoneš, nikakor ne, če te varuje Božja roka.

V čolnu pa tudi molimo in pomagamo vsakemu, ki se nam hoče pridružiti. Bog nas vabi v skupnost, v objem Cerkve, kjer se nam Gospod Jezus vsak dan daruje na oltarju.

Cerkev je v svetu oblatena, tudi po zaslugi nekaterih članov. Hudi duh se zavzema za to, ker dobro ve, da bi sicer utegnila pritegniti in rešiti še več ljudi. Ne zagovarjam greha, niti tistega, storjena za cerkvenimi zidovi. Vsak greh je treba obsoditi. Obsojam greh, obsojati ljudi pa ni moja stvar.

Grešniki smo v Cerkvi, a prav tako izven Cerkve. Na meni pa je, da se odločim, kako bom živela: doma trepetajoča za štirimi stenami, ali se bom podala v svet - celo brez sovzilca – v zaupanju v Božjo previdnost. Se pa redno in goreče izročam Božjemu in Marijinemu varstvu. In gre mi odlično. Ni me strah.

Hudičevim argumentom pa ne dovolim, da bi vstopili v moje srce in mi preprečili se približati oltarju in sreči.  

Preberi še: Eno. in Rešimo svet.


Tukaj je vabilo zate!
Ta spletna stran se neprenehoma dopolnjuje in pri tem lahko SODELUJEŠ TUDI TI.
Vabim te, da mi zaupaš svoja vprašanja, pomisleke, ali pa odgovore.
Imaš kakšno zgodbo, ki bi jo želel deliti z bralci? PIŠI MI.
Next
Next

Kje je veselje?